Evropski parlament naj bi z ostro resolucijo obsodil nasilje v Srbiji

Evropski poslanci imajo na današnjem dnevnem redu plenarnega zasedanja, ki ta teden poteka v Strasbourgu, tudi točko o "polarizaciji in okrepljeni represiji v Srbiji leto dni po tragediji v Novem Sadu".

Kmalu bo namreč minilo eno leto, odkar se je v Novem Sadu porušil nadstrešek pri železniški postaji, ki je pod seboj pokopal 16 ljudi, zatem pa so v državi vzniknili množični protivladni protesti, ki jih organizirajo srbski študentje.

Protestni shodi so na ulice večjih srbskih mest privabili ogromno število ljudi, srbske oblasti pa so na ulice poslale policijo, ki je nemalokrat uporabila tudi silo proti protestnikom. Zaradi nasilja nad protestniki se je Srbija znašla tudi pod drobnogledom Evropske unije, srbskim študentom pa se je v začetku septembra v Novem Sadu pridružila tudi delegacija evropskih poslancev iz politične skupine Zelenih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je delegacijo evroposlancev označil "drhal, ki je prišla rušit našo državo". Sledil je oster odziv evropske skupine Zelenih, ob robu septembrskega plenarnega zasedanja pa se je takrat odvila tudi debata o prihodnosti srbske integracije k EU, ki jo je organiziral slovenski evropski poslanec Zelenih Vladimir Prebilič.

Mnogi so takrat tudi pričakovali, da bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem letnem nagovoru poslancev obsodila razmere v Srbiji, pa se to ni zgodilo.

Danes pa bo v Evropskem parlamentu vendarle potekala razpravo na temo razmer v Srbiji, jutri pa bodo evropski poslanci tudi glasovali o resoluciji Parlamenta o Srbiji.

Kaj bo pisalo v resoluciji?

Uradno besedilo resolucije, o kateri bodo v sredo opravili glasovanje v Evropskem parlamentu, sicer še ni znano, je pa srbski N1 razkril nekaj podrobnosti omenjene resolucije. Po njihovem poročanju je resolucija rezultat delovanja vseh evropskih poslanskih skupin, besedilo je usklajeno in je bistveno ostrejše od vseh dosedanjih resolucij.

Tako naj bi v njej Evropski parlament izrekel jasno podporo srbskim študentom, njihovim zahtevam in protestom, posebej pa je poudarjena tudi zahteva po izvedbi volitev ter demokratičnih reform v državi.

Prav tako naj bi resolucija jasno obsodila uporabo nasilja, ki ga spodbujajo srbske oblasti, uporabo zvočnega topa proti mirnim protestnikom in zahtevo po popolni preiskavi vseh podrobnosti, povezanih z uporabo prekomerne sile.

Kot poroča N1 Srbija, naj bi bilo v dokumentu zelo jasno zapisano, da so politični voditelji odgovorni za stopnjevanje napetosti, represijo, normalizacijo nasilja in slabljenje državnih institucij. Evropski parlament naj bi v resoluciji zahteval tudi preiskavo vloge visokih častnikov policijske enote za varovanje oseb in objektov (JZO), med drugim Marka Krička, ki je pretepel eno izmed protestnic in ji celo grozil s posilstvom.

V resoluciji sta po poročanju bruseljskega dopisnika N1 Srbija omenjena tudi Tomislav Momirović in Goran Vesić, nekdanja srbska ministra za gradbeništvo, ki sta po mnenju Evropskega parlamenta odgovorna za proračunsko škodo v povezavi z železniško postajo v Novem Sadu.

Oba ministra in še trije osumljenci so v Srbiji obtoženi, da so kitajskemu izvajalcu del omogočili protipravno premoženjsko korist v višini 18 milijonov ameriških dolarjev (15,6 milijona evrov). Državnemu proračunu naj bi s svojimi ravnanji povzročili škodo v višini 115 milijard dolarjev (99,5 milijona evrov).

Resolucija predvideva tudi ustavitev izplačevanja evropskih sredstev Srbiji iz načrta za rast, dokler ne bodo izvedeni vsi ključni ukrepi.

Kot poroča N1 Srbija, je Evropska ljudska stranka (EPP) sicer želela omiliti del besedila resolucije, vendar ji to ni uspelo. Septembra so evropski Zeleni pozvali predsednika EPP Manfreda Webra, da iz EPP izključi stranko Aleksandra Vučića SNS, ki je sicer pridružena članica EPP. Weber je takrat dejal, da bodo v največji evropski politični družini vzeli Vučićevo stranko pod drobnogled, konec septembra pa je sprožila temeljito notranjo preiskavo stranke SNS.